Znebite se anksioznosti, tesnobe in izgorelosti - za vedno

Anksiozne motnje in tipi anksioznosti

Anksiozne motnje imajo velik vpliv na kvaliteto vsakdanjega življenja, poleg tega pa močno vplivajo tudi na fizično zdravje. Znano je, da so ljudje, ki trpijo za anksioznostjo, podvrženi tudi temu, da resno zbojijo. In kako tudi ne bi?

Anksioznost pomeni, da je celo telo pod vplivom stresa. Vendar pri tem ne gre samo za stres, ki ga trenutno doživljamo na delovnem mestu, v partnerskih odnosih, v nesigurni ekonomski situaciji,… Anksioznost za osebo predstavlja njen celoten stres, ki se je zapisal v telo osebe skozi njeno življenje. Ljudje smo sicer različni v tem, kako močno se nam negativne izkušnje iz življenja vtisnejo v telo, vendar pa prav pri vseh ljudeh velja, da anksioznost nastane ne samo zaradi trenutne stresne situacije, ampak zaradi nakopičenega stresa.

Drugače povedano – na osebo preži vsa neugodna preteklost, poleg tega pa se razvije tudi strah pred negotovo prihodnostjo. In tako je sedanji trenutek prekomerno obremenjen. Poznamo več vrst, tipov anksioznosti, zaradi katerih ljudje trpijo in najpogostejše anksiozne predstavljam v nadaljevanju prispevka.

V prispevku najdete…

1. Generalizirana anksiozna motnja (GAM)

Ljudje s to motnjo čutijo pretirano zaskrbljenost zaradi svojega zdravja, ne počutijo se varne, čutijo močan strah pred smrtjo. Bojijo se, da bi se njim osebno ali komu od njihovih najbližjih kaj hudega zgodilo. Skrbi jih tudi, da bi izgubili osebe, ki jih imajo radi.

Anksioznost (anksiozna motnja) je kombinacija čustvenih težav in telesnih simptomov, kot so:

  • vrtoglavica
  • slabost
  • bolečine v mišicah
  • povečan srčni utrip
  • potenje
  • mravljinci po telesu
  • nespečnost,…

2. Fobije

Ljudje razvijejo močan strah pred določenimi situacijami. Nekateri se bojijo psov, drugi pajkov, tretji kač,… Nekateri se bojijo višine, zaprtih prostorov, drugi se bojijo vožnje po avtocesti, posebno vožnje v tunelih. Tretji se bojijo ljudi, zato pri njih nastane t.i. socialna anksioznost.

Vabim vas k ogledu spodnjega videa o tem, kako dogodki iz preteklosti vplivajo na našo sedanjost:

Kadar občutite anksioznost, si pomagajte s pomirjujočo vizualizacijo. V meditaciji si predstavljajte, da se na primer nahajate na vrtu, travniku,…

Od kod izvirajo negativni občutki? Kateri dogodki ali izkušnje so ključni, da danes čutim toliko različnih strahov? Kaj težkega se mi je zgodilo, da sem vedno tako zaskrbljen, poln strahov, nezaupljiv?

Del razlage v videu temelji na občutku “jaz sem nepomemben”. Opomba: To prepričanje lahko pri uporabi videa nadomestite z npr. “ne počutim se varno”, “jaz nisem nič”, “bolje, da me ne bi bilo”, “ljudje me ocenjujejo”, “nikomur ne morem zaupati”,…

Prisluhnite sebi in na podlagi predlaganih prepričanj in tudi drugih ugotovite:

  • na katere specifične dogodke v življenju vas vežejo
  • katera konkretna situacija ali izkušnja je torej v vas zasejala in izoblikovala nek negativni občutek ali prepričanje?

3. Socialna fobija

Ljudje, pri katerih se je razvila socialna anksioznost, razvijejo močan strah pred drugimi ljudmi. Ta strah se pojavlja v čisto običajnih situacijah, kot so na primer družinska praznovanja, obisk gledališke predstave, javno nastopanje pred sodelavci na delovnem mestu,… Nekateri se bojijo pogledati drugim ljudem v oči, lahko nastopi močan strah pred avtoritetami, npr. profesorji, direktorji,… Ljudje, ki trpijo za socialno fobijo se bojijo osmešiti pred drugimi, bojijo se kritike, zasmehovanja.

Pri socialni fobiji nastane globok strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili o njih oziroma celo to, da jim bodo drugi ljudje kaj hudega naredili. Vsi ti strahovi so pretirani. Osebe se običajno zavedajo tega, da so strahovi pretirani, vendar si ne znajo same pomagati. Njihovi občutki so tako močni, da jih pogosto ustavljajo in jim onemogočajo normalno funkcioniranje.

socialna anksioznost

Slika 1: Socialna anksioznost je anksiozna motnja, za katero je značilen močan strah pred drugimi ljudmi. O socialni anksioznosti si lahko preberete več na www.vlastakuster.si.

4. Post travmatska stresna motnja (PTSD)

Za anksiozno motnjo PTSD trpijo ljudje, ki so doživeli izkušnjo, v kateri je bilo njihovo življenje ogroženo. Lahko so bili tudi poškodovani ali zlorabljenifizično ali čustveno.

Ti ljudje so bili recimo udeleženi v spolni zlorabi, ali so doživeli vojne grozote, ali kakšno prometno ali naravno nesrečo. Kljub temu, da sedaj živijo v miru in da je tragična situacija že zdavnaj mimo, ti ljudje doživljajo močne nočne more, vrtijo se jim travmatični spomini noč in dan, prebujajo se prepoteni in prestrašeni,…

Imajo težave s koncentracijo, s spominom, težko spijo. Njihovo razpoloženje niha, nagnjeni so k odvisnosti, postanejo zelo naporni zase in za okolico. Pogosto doživljajo napade besa in celo agresije. So nezaupljivi do ljudi in nasploh do življenja.

5. Obsesivno kompulzivna motnja (OCD)

Za obsesivno kompulzivno motnjo je značilno, da vsebuje dve komponenti – najprej se pojavi obsesivna misel, ki vodi v kompulzivno dejanje.

Obsesivno misel poganja strah pred boleznijo, strah pred izgubo ljubljene osebe, strah pred smrtjo, strah pred okužbo,…

Da bi ljudje umirili ta strah, počnejo kompulzivna dejanja, ki so lahko zelo različna. Mnogi ljudje se prekomerno umivajo. Koža na njihovih rokah je popolnoma razpokana in presušena od prepogostega umivanja in razkuževanja. Spet drugi pretirano čistijo bivalne prostore. Strah jih je vsakega predmeta, ki ga iz zunanjega sveta prinesejo v svoje domovanje – npr. hrane, ki jo prinesejo v hladilnik, oblačil, s katerimi so bili v službi ali v šoli, predmetov, ki so bili v stiku z navidezno “kontaminiranim” zunanjim svetom. Vsa ta neskončna čiščenja lahko osebi vzamejo popolnoma vso energijo in nekaj ur dnevno… Njihov varen življenjski prostor pa se vedno bolj oži in oži…

Nekateri razvijejo pretirana preverjanja. Npr. odrasli velikokrat preverjajo, ali so zaklenili vrata, ali so vsa stikala za luč ugasnjena,… Otroci pa recimo velikokrat zlagajo zvezke v torbo, ali postavljajo krožnike znova in znova, ali zlagajo oblačila znova in znova. Ali postavljajo blazine na kavču z namenom, da se komu od bližnjih ne bi kaj hudega zgodilo. Spet drugi preskakujejo po dve ploščici na tleh, da s tem preprečijo nekaj hudega.

Obsesivno kompulzivno motnjo vedno poganja strah pred nečim hudim. In ta strah ima običajno korenine v preteklih slabih izkušnjah…

6. Panična motnja

Panična motnja je najbolj skrajna oblika anksioznih motenj in človekovih občutkov nasploh – tako čustev, kot fizičnih občutkov. Pojavlja se močan strah pred smrtjo in strah pred tem, da se človeku zmeša,…

Te močne, grozljive občutke strahu pa spremljajo mravljinci po telesu, potenje, vrtoglavica, slabost, mrazenje, razbijanje srca. Ko ljudje prvič doživijo panični napad, je to običajno med spanjem ali povsem nepredvideno sredi mirnega dne.

In ker je ta napad tako močan, da ljudi povsem ohromi, večina ljudi takoj odide na urgentno medicinsko pomoč. Zdravniki osebo pregledajo in ji zagotovijo, da je povsem zdrava, saj izvidi krvi in EKG običajno med napadom in po napadu ne pokažejo nič posebnega.

Ljudje pa so povsem izčrpani in imajo občutek, da bodo zdaj zdaj umrli.

Našteti so različni obrazi anksioznosti. Prav vsem tem oblikam pa je skupno to, da ljudje trpijo na čustvenem in na fizičnem nivoju, medicinski izvidi pa ne pokažejo kakšne resne zdravstvene okvare. Vsem tem različnim anksioznim motnjam je namreč skupno to, da so v ozadju močni negativni občutki, ki povsem obvladujejo človekovo razmišljanje, čustvovanje in fizično počutje.

Vsem tem anksioznim motnjam je skupno tudi to, da so ljudje nemočni, da potrebujejo pomoč takoj – tukaj in zdaj in da težko prenašajo takšno stanje. Delno si lahko pomagajo sami, in sicer z različnimi vrstami samopomoči pri anksioznosti, o katerih si lahko preberete več na VlastaKuster.

Prav vse te anksiozne motnje pa lahko s 3-mesečno EFT terapijo odpravimo trajno, ne glede na to, kako močne so in v kakšni obliki se pojavljajo.

EFT terapija

Slika 2: EFT terapija je terapevtski proces, ki v roku treh mesecev ljudem pomaga, da premagajo in odpravijo tisto anksiozno motnjo, s katero se borijo. Več informacij o EFT terapiji najdete na VlastaKuster.

Mag. Asja Dominko (Vlasta Kuster) je vodilna EFT terapevtka za trajno odpravo depresije, anksioznosti in paničnih napadov.

Prispevek: Anksiozne motnje in tipi anksioznosti