Back to Top

TRAJNO VAS REŠIM:


- tesnobe

- anksioznosti

- paničnih napadov

- in depresije


Naročite se na BREZPLAČEN uvodni razgovor
Pokličite me na tel 051 825 730 ali mi pišite na info@vlastakuster.si


mag. Vlasta Kuster, specialistka EFT, priznana strokovnjakinja

za odpravo psihičnih in čustvenih težav

 

Anksioznost - definicija in simptomi anksioznosti

Anksioznost težko opišemo z neko definicijo, najlažje bi jo opisali kot mešanico tesnobe, strahu, nemira, panike.

Vključuje tako telesne, kot tudi čustvene simptome.

Med telesne simptome spadajo
  • razbijanje srca,
  • tiščanje v grlu,
  • napetost v želodcu,
  • nenavaden pritisk v glavi,
  • vrtoglavica,
  • omedlevanje,
  • mehke ali težke noge
  • in drugo
Med čustvene simptome anksioznosti spadajo
  • nemir,
  • nervoza,
  • strahovi…
Anksioznost se lahko pojavi ob različnih situacijah. Včasih ljudi kar naenkrat nepričakovano preplavljajo občutki anksioznosti doma, ko so v varnem okolju, med svojimi domačimi.

Včasih pa se občutki pojavljajo med množico ljudi, v trgovinah, na pošti ali banki.

Nekateri ljudje postanejo anksiozni,
  • ko morajo daleč od doma,
  • ko gredo na izlet ali
  • ko morajo prespati v tujem kraju ali
  • ko se oddaljijo od domačega kraja.

Kamorkoli potujejo, se vedno vprašajo, kako si bodo našli pomoč, če se jim naenkrat pojavijo občutki anksioznosti in strahu.

In začno se izogibati recimo avtocesti ali vožnji čez tunele ali viadukte…

Izogibajo se daljših poti ali npr. potovanja na morje.

Vedno je njihovo vprašanje:

  • Kako si bom pomagal, če se nepričakovano pojavijo občutki anksioznosti?
  • Kako daleč na avtocesti je odcep, kjer lahko zavijem iz ceste ?
  • Kako daleč je do prve zdravstvene ambulante, kjer lahko poiščem pomoč ?
  • Kako daleč je do prvega zdravnika ?
Ljudje, ki trpijo za anksioznostjo, začno svoje življenje oblikovati na podlagi svojih strahov in svojih telesnih negativnih občutkov. Razvije se tako imenovan »strah pred strahom«, ki jim začne krojiti življenje.

Nekaterim ljudem bolj, drugim ljudem manj…

Skrajna oblika anksioznosti je napad panike

Skrajna oblika anksioznosti je napad panike ali panični napad, ki je ena najtežjih izkušenj, kar jih človek lahko sploh doživi.

Panični napad je zelo močno doživljanje
  • strahu,
  • groze,
  • smrtnega strahu,
  • občutka, da se bo osebi zmešalo, da bo umrla.
V paničnem napadu sodeluje celo telo, pojavi se cela vrsta simptomov, ki pa se lahko nekoliko razlikuje od osebe do osebe.

Običajno gre za
  • pospešeno dihanje,
  • za močnejše razbijanje srca,
  • za močno potenje,
  • za mravljinčenje po vsem telesu,
Nekateri ljudje doživljajo
  • vrtoglavico,
  • omotico,
  • močno napetost v telesu in še druge, zelo intenzivne simptome.

Kadar se prvič pojavi panični napad, ljudje običajno pomislijo, da se je zgodil infarkt in so prepričani, da bodo kar na licu mesta umrli.

Večina od njih takoj po paničnem napadu obišče urgenco, kjer pa zdravstvene preiskave običajno ne pokažejo nič posebnega in ljudje se odpravijo domov pomirjeni, da telesno z njimi ni nič narobe.

Kljub temu pa jim še vedno ni jasno, kaj se v resnici z njimi dogaja. Čez nekaj časa pa se naučijo živeti s svojo anksioznostjo oziroma s svojimi paničnimi napadi in svoje življenje nekako prilagodijo temu stanju.

Naučijo se, da med paničnim napadom ne bodo umrli, da se v resnici ne bo zgodilo nič hudega, kljub temu, da so občutki, ki jih doživljajo res zelo, zelo hudi.

In zakaj sploh nastane anksioznost?

Anksioznost je klic telesa po pomoči.

Da je vsega preveč, da ne zmore več. Ljudje namreč tekom svojega življenja doživljamo tako dobre kot slabe trenutke, lahko bi rekli, da se stres kopiči v telesu. In ne kopiči se v neki materialni obliki, pač pa v energetski obliki.

In ker smo ljudje tudi čustvena bitja, nastajajo ob stresnih dogodkih v nas negativna čustva. Doživljamo strah, doživljamo jezo, žalost, nemoč, zamero… Vsak tak dogodek nas na nek način zaznamuje.

Vsak tak dogodek nam pusti posledice. Vsak močen stresni dogodek se shrani se v naš um v obliki spomina, na ta spomin pa je vezano negativno čustvo, ki je enako, kot smo ga čutili takrat, ko se je stresni dogodek dejansko dogajal.

Če želimo razumeti, kako se rešiti anksioznosti, je potrebno razumeti, kaj se zgodi ob stresnem dogodku, ko ga doživljamo.

Ob stresnem dogodku nastane poleg bolečega spomina še motnja v našem energijskem sistemu telesa in ta motnja ni nič drugega kot negativno čustvo, ki ga čutimo ob dogodku (npr jeza, žalost, strah, groza…)

Več kot v življenju doživimo stresnih dogodkov, več negativnih čustev se v naše telo zapiše v obliki motnje v našem energijskem sistemu in težje funkcioniramo.

Nadaljevanje članka:


Potrebujete pomoč? Pišite mi in odgovorila vam bom !


Ime*

E-pošta*

Telefon*

Kako vam lahko pomagam





Prosimo, preden kliknete na gornji gumb, obkljukajte za uspešno pošiljanje tudi okenček spodaj, kjer piše 'Nisem robot.'