Back to Top

TRAJNO VAS REŠIM:


- tesnobe

- anksioznosti

- paničnih napadov

- in depresije


Naročite se na BREZPLAČEN uvodni razgovor
Pokličite me na tel 051 825 730 ali mi pišite na info@vlastakuster.si


mag. Vlasta Kuster, specialistka EFT, priznana strokovnjakinja

za odpravo psihičnih in čustvenih težav

 

Obsesivno kompulzivna motnja – kaj to je in kako se jo za vedno rešite

Za obsesivno kompulzivno motnjo trpijo trije od stotih ljudi. Enako pogosto se pojavlja pri moških kot pri ženskah. Obsesivno kompulzivna motnja je sestavljena iz dveh komponent - iz obsesivnih misli in iz kompulzivnih dejanj. Obsesija je ponavljajoča se misel,  ki je oseba ne more pregnati in edina rešitev, da oseba doseže sprostitev ali olajšanje, je ta, da stori kompulzivno dejanje.

Obsesivne misli so misli vsiljivke, ki človeka preganjajo in ki nimajo neke prave povezave z realnostjo. Povezane so z notranjim nemirom, s tesnobo, z močnimi občutki strahu, da se bo komu od bližnjih zgodilo kaj slabega.

Kompulzije pa so ponavljajoča dejanja, ki jih oseba počne, ker si poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije.

Primer, oseba z obsesivno kompulzivno motnjo ima obsesivne misli, da se bo okužila z bakterijami in zato izvaja pogosto umivanje rok, saj si želi zmanjšati tesnobo, ki je povezana s strahom pred okužbo. Pri tem oseba logično gledano povsem razume, da ji ni potrebno umivanje rok vsakih nekaj minut, vendar to še vedno dela in si ne more pomagati.

Kaj povzroči obsesivno kompulzivno motnjo?

Obsesivno kompulzivna motnja nastane zaradi tega, ker je oseba nekoč v preteklosti doživela močne stresne dogodke, ki so jo zelo zaznamovali. Doživela je močne občutke ogroženosti in/ali strahu, ki so ostali v podzavesti.

In zdaj podzavest osebe deluje na tak način, da ji povzroča misli vsiljivke, ki jim oseba ni kos. Te misli vsiljivke so zelo, zelo močne in oseba jih preprosto ne more premagati, ne more jih »utišati«, ne more jim pobegniti.

Te misli povzročajo močne negativne občutke, ki jih oseba težko prenaša. Nastane nuja, da se oseba nekako reši teh obsesivnih misli. In edina rešitev, da se oseba reši teh negativnih obsesivnih misli in teh negativnih občutkov so kompulzivna dejanja. Vsa ta kompulzivna dejanja pomenijo zelo veliko potrato časa, tako da ta oseba ne more več normalno funkcionirati.

Namesto, da bi se posvečala svojim otrokom, svojemu možu, svojim hobijem, ves svoj prosti čas porabi za nepotrebno, ponavljajoče čiščenje ali kakšno drugo nepotrebno dejanje.

Oseba z obsesivno kompulzivno motnjo zaradi vseh teh težav čuti tudi pomanjkanje samozavesti in veliko nemoč, da bi se rešila iz začaranega kroga.

Vsi poskusi, da bi se oseba rešila svojih težav se ponavadi izkažejo za neuspešne. Moč vsiljivih misli je namreč mnogo močnejša od moči osebe, ki želi razmišljati pozitivno.

Oseba običajno točno ve, kaj bi bilo treba narediti, pa tega nikakor ne more narediti. Kot da je ujeta v začaran krog negativnih občutkov, negativnih misli in posledično kompulzivnih dejanj. In tako se kvaliteta življenja te osebe močno zmanjša, po mnogih neuspelih poskusih, da bi našla rešitev, pa lahko nastopijo občutki obupa in vdanosti v svojo težko usodo. 

Primeri obsesivno kompulzivne motnje:

  • Oseba čuti močan strah pred nečistočo in zato porabi vsaj eno uro dnevno za čiščenje stanovanje. Razvijejo se mnogi časovno zamudni rituali, ki lahko vsebujejo umivanje rok, umivanje tal, nepotrebno preoblačenje, preobuvanje…
  • Oseba čuti močan strah pred predmeti, ki pridejo iz zunanjega sveta v njihovo stanovanje.

In tako nastane npr. nepotrebno čiščenje za ljudmi, ki pridejo npr na obisk in se usedejo na kavč ali strah, da bo otroška knjiga iz knjižnice »umazala« stanovanje.

Ali npr. da bodo živila, ki jih prinesejo iz trgovine in postavijo v hladilnik »umazala« cel hladilnik in celo stanovanje.

  • Oseba razvije pretirano preverjanje podrobnosti, kar lahko pomeni večkratno zaklepanje stanovanja, preverjanje električnih aparatov (zadaj je strah pred požarom…)
  • Oseba čuti pretirano potrebo po urejenosti, zaradi česar nastane prestavljanje predmetov, npr zvezkov, knjig, jedilnega pribora, krožnikov…
  • Oseba razvije štetje nekih ponavljajočih dejanj,
    • npr štetje stopnic,
    • štetje kolikokrat splaknemo kozarec,
    • štetje kolikokrat si umije roke,
  • Oseba razvije stroge notranje kriterije, kako opravi neko dejanje. Npr. ko se pelje po avtocesti, mora pravilno prevoziti neke črte, sicer gre na izvozu ven in se ponovno vrne na isti avtocestni odsek. Ko hodi po trgovinah, si postavi kriterije,
    • po kateri poti hodi,
    • kako prestopi črte na tleh,
    • med katerimi policami gre,
    • kako prime v roko izdelke v trgovini,
    • kako bere specifikacijo npr na prehrambnih izdelkih…
  • Oseba povezuje čisto običajna dejanja z mislimi, ki ji prihajajo na misel. Npr. ko hodi po stopnicah ali ko pomiva posodo ali ko daje perilo v pomivalni stroj… ves čas preverja, kakšne misli se pojavljajo in če se pojavijo negativne misli, potem raje ponovi dejanje.

Edini namen vseh teh ponavljanj  je to, da se ne bi nekomu o bližnjih zgodilo kaj hudega. Vse to pa je zelo, zelo naporno in izčrpljujoče, saj npr. če ima »ne-prave« misli ob tem, ko daje čisto perilo iz pralnega stroja, bo postopek ponovila in dala čisto perilo še enkrat oprat. Ali ko hodi po stopnicah, se vrne in jih prehodi še enkrat in še enkrat…dokler nima sočasno ustrezne misli…

  • Oseba razvije močne neprimerne misli, ki so lahko nasilne (npr. da bo oseba z nožem zabodla svojega otroka ali svojega partnerja) ali pa so misli lahko tudi seksualno sprevržene, ki se jih oseba sramuje in sama sebe zaradi tega tudi obsoja, poleg tega pa teh misli, ki jo obsedajo ne more deliti z nikomer… 


Seznam ponavljajočih dejanj je neskončen in domišljija tukaj ne pozna meja. Vsaka oseba si po svoje oblikuje tolmačenje, kaj mora narediti, da se nekomu od bližnjih ne bi zgodilo kaj hudega.

Vsem pa je skupno to, da je pod obsesivno kompulzivno motnjo skrita velika čustvena bolečina, ki je nastala zaradi nekoč zaradi preteklih težkih dogodkov. Ta velika skrita čustvena bolečina povzroči obsesivne misli, le te pa osebo prisilijo v kompulzivna dejanja, ki vzame osebi veliko časa in energije.

Osebe pogosto verjamejo, da bodo z opravljanjem teh dejanj preprečile grozeče dogodke, čeprav so ti ukrepi pretirani in pogosto sploh niso povezani s tem, kar naj bi preprečili.

Vsa ta dejanja so v bistvu nesmiselna in neučinkovita, če jih pogledamo z zdravo logiko, vendar se oseba, ki je ujeta v obsesivno kompulzivno motnjo, ne more upirati močnim  notranjim impulzom.

Obsesivno kompulzivna motnja spada med anksiozne motnje, vendar spominja tudi na zasvojenost. Gre za podoben mehanizem, kjer ljudje svojo tesnobo razbremenjujejo s prisilnim dejanjem. Podobno kot deloholik potrebuje neprestano delo, da doseže neko notranjo pomiritev.


Ljudje, ki trpijo zaradi obsesivno kompulzivno motnjo, lahko razvijejo odvisnost od svojega kompulzivnega  vedenja. Zaradi tega obsesivno kompulzivno motnjo tudi težko odpravimo z običajnimi pristopi.


Če želimo res pomagati osebam, ki trpijo za obsesivno kompulzivno motnjo, je potrebno ugotoviti, od kod izvira ta močna čustvena bolečina. V procesu EFT terapije nato to močno čustveno bolečino očistimo in tako dosežemo, da izginejo simptomi obsesivno kompulzivne motnje.

Osebe s pomočjo EFT terapije vsak teden doživijo globoko olajšanje, jakost obsesivnih misli se zmanjšuje, jakost negativnih občutkov se zmanjšuje in tako izgine postopoma tudi nuja, da bi izvajali kompulzivna dejanja… Izkušnje kažejo, da s pomočjo EFT terapije v nekaj mesecih trajno odpravimo obsesivno kompulzivno motnjo.

Vlasta Kuster

Vlasta kuster je magistrica temeljnih medicinskih znanosti in mojstrica EFT metode, ki se je usposabljala pri ustanovitelju EFT - Gary Craigu. Pri svojem delu izredno uspešno pomaga ljudem, da se v kratkem času za vedno znebijo obsesivno kompulzivne motnje, različnih vrst anksioznosti in tudi depresije.

Potrebujete pomoč? Izpolnite spodnji obrazec!

Ime*

E-pošta*

Telefon*

Kako vam lahko pomagam





Prosimo, preden kliknete na gornji gumb, obkljukajte za uspešno pošiljanje tudi okenček spodaj, kjer piše 'Nisem robot.'