Anksioznost težko opišemo z neko definicijo – najlažje bi jo opisali kot mešanico tesnobe, strahu, nemira in panike. Je strahu podobno čustveno stanje, ki vključuje tako telesne, kot tudi čustvene simptome.
Slika 1: Anksioznost je čustveno stanje, ki je podobno strahu.
Več o anksioznosti si lahko preberete na VlastaKuster.si.
V nadaljevanju članka najdete…
Poglavja
1. Telesni in čustveni simptomi anksioznosti
Med telesne simptome anksioznosti spada:
- razbijanje srca
- cmok v grlu
- napetost v želodcu
- nenaveden pritisk v glavi
- vrtoglavica
- omedlevanje
- mehke ali težke noge,…
Med čustvene simptome anksioznosti pa spada:
- nemir
- nervoza
- strahovi,…
2. Kdaj se pojavi anksioznost?
Anksiozna motnja se lahko pojavi ob različnih situacijah. Včasih ljudi kar naenkrat nepričakovano preplavljajo občutki anksioznosti doma, ko so v varnem okolju, med svojimi domačimi. Včasih pa se takšni občutki pojavljajo med množico ljudi, v trgovinah, na pošti ali banki,…
Nekateri ljudje postanejo anksiozni, ko:
- morajo daleč od doma
- gredo na izlet
- morajo prespati v tujem kraju ali
- se oddaljijo od domačega kraja.
Kamorkoli potujejo, se vedno vprašajo, kako bodo našli pomoč, če se jim naenkrat pojavijo občutki anksioznosti in strahu, zato jim je takrat v veliko pomoč lahko samopomoč pri anksioznosti.
Začnejo se izogibati avtocesti, vožnji skozi tunele ali čez viadukte,… Izogibajo se daljših poti ali npr. potovanj na morje,…
Sprašujejo se:
- Kako si bom pomagal, če se nepričakovano pojavijo občutki anksioznosti?
- Kako daleč na avtocesti je odcep, kjer lahko zavijem iz ceste?
- Kako daleč je do prve zdravstvene ambulante, kjer lahko poiščem pomoč?
- Kako daleč je do prvega zdravnika?
Ljudje, ki trpijo za anksioznostjo, začnejo svoje življenje oblikovati na podlagi svojih strahov in svojih negativnih občutkov. Njihovi strahovi jim začnejo krojiti življenje. Nekaterim ljudem bolj, drugim ljudem manj…
Da vam vaši strahovi in anksioznost ne bo krojila življenja, si lahko pomagate tako, da odpravite vzrok njenega nastanka. Pri tem je zelo učinkovita pomoč EFT terapija, na kateri vam pomagam, da se rešite strahov, premagate anksioznost in zaživite sproščeno življenje.
2.1. Video za sprostitev
S spodnjim videom si lahko pomagate, da se sprostite s tapkanjem. Tapkanje za sprostitev najdete v prvem delu videa.
Drugi del videa pa se osredotoča na neprijetne spomine iz preteklosti.
S pomočjo tapkanja, v katerem je izpostavljen spomin, ki vas veže na dogodek, v katerem ste doživeli kritiko (lahko si izberete tudi kateri koli drug boleč dogodek, npr. tistega, v katerem ste doživeli podobne občutke strahu, kot vas navdajajo v neki sedanji situaciji, ki v vas prebudi anksioznost), dosežete, da ne spreminjate spomina, pač pa občutke, ki so vezani na ta spomin in so povezani z vašo sedanjostjo.
3. Skrajna oblika anksioznosti je napad panike
Skrajna oblika anksioznosti je napad panike ali panični napad, ki je ena najtežjih izkušenj, kar jih človek lahko sploh doživi.
Panični napad je zelo močno doživljanje:
- strahu
- groze
- občutka, da se nam bo zmešalo
- strahu, da bomo umrli.
V paničnem napadu sodeluje celo telo, pojavi se cela vrsta simptomov, ki pa se lahko nekoliko razlikuje od osebe do osebe.
Običajno gre za:
- pospešeno dihanje
- za močnejše razbijanje srca
- za močno potenje
- za mravljinčenje po vsem telesu.
Nekateri ljudje doživljajo:
- vrtoglavico
- omotico
- močno napetost v telesu in še druge, zelo intenzivne simptome.
Kadar se prvič pojavi panični napad, ljudje običajno pomislijo, da gre za infarkt in mislijo, da bodo kar na licu mesta umrli.
Večina od njih takoj po paničnem napadu obišče urgenco, kjer pa zdravstvene preiskave običajno ne pokažejo nič posebnega in ljudje se odpravijo domov pomirjeni, da telesno z njimi ni nič narobe.
Kljub temu pa jim še vedno ni jasno, kaj se v resnici z njimi dogaja. Čez nekaj časa se naučijo živeti s svojo anksioznostjo oziroma s svojimi paničnimi napadi in svoje življenje nekako prilagodijo temu stanju.
Naučijo se, da med paničnim napadom ne bodo umrli, da se v resnici ne bo zgodilo nič hudega, kljub temu, da so občutki, ki jih doživljajo res zelo, zelo hudi.
4. In zakaj sploh nastane anksioznost?
Anksioznost je klic telesa po pomoči.
Anksioznost pomeni, da je vsega preveč, da telo ne zmore več. Ljudje namreč tekom svojega življenja doživljamo tako dobre kot slabe trenutke, lahko bi rekli, da se stres kopiči v telesu. In ne kopiči se v neki materialni obliki, pač pa v energetski obliki.
In ker smo ljudje tudi čustvena bitja, nastajajo ob stresnih dogodkih v nas negativna čustva. Doživljamo strah, doživljamo jezo, žalost, nemoč, zamero,… Vsak tak dogodek nas na nek način zaznamuje.
Vsak tak dogodek nam pusti posledice. Vsak močen stresni dogodek se shrani v naš um v obliki spomina, na ta spomin pa je vezano negativno čustvo, ki je enako, kot smo ga čutili takrat, ko se je stresni dogodek dejansko dogajal.
Če želimo razumeti, kako se rešiti anksioznosti, je potrebno razumeti, kaj se zgodi ob stresnem dogodku, ko ga doživljamo.
Ob stresnem dogodku nastane poleg bolečega spomina še motnja v našem energijskem sistemu telesa in ta motnja ni nič drugega kot negativno čustvo, ki ga čutimo ob dogodku (npr. jeza, žalost, strah, groza,…).
Več kot v življenju doživimo stresnih dogodkov, več negativnih čustev se v naše telo zapiše v obliki motnje v našem energijskem sistemu in težje funkcioniramo.