Trajno se rešite depresije, anksioznosti in paničnih napadov

Anksiozna motnja – Vrste, vzroki, kako jo prepoznati in odpraviti?

Anksiozna motnja je stanje, ki ga danes pozna in doživlja vedno več ljudi. Z drugimi besedami anksioznost lahko opišemo tudi kot napetost, strah, tesnobo in pretirano zaskrbljenost.

S tem prispevkom vam želim približati poznavanje posameznih vrst anksioznih motenj, vzrokov za njihov nastanek, predvsem pa vam želim povedati, da je anksiozno motnjo možno odpraviti.

S tem, ko odpravite anksiozno motnjo:

  • boste lahko ponovno normalno zaživeli
  • se boste znebili stalne zaskrbljenosti, napetosti in živčnosti
  • boste zaživeli brez neštetih strahov in fobij, ki ovirajo vaš vsakdanjik
  • boste izboljšali lastno samopodobo
  • boste občutili čustveno, energijsko in telesno razbremenitev.
anksiozna motnja

Slika 1: Katerakoli vrsta anksiozne motnje, občutno poslabša kvaliteto vašega življenja. Kaj je sploh anksioznost in zakaj nastane, izveste na www.vlastakuster.si.

1. Vrste anksioznih motenj

Poznamo več vrst anksioznih motenj, med katerimi so najpogostejše:

  • generalizirana anksiozna motnja
  • socialna anksioznost
  • panična motnja
  • agorafobija
  • fobije
  • posttravmatska stresna motnja
  • obsesivno-kompulzivna motnja

V nadaljevanju sledi opis in obrazložitev vsake posamezne anksiozne motnje…

1.1. Generalizirana anksiozna motnja 

Za generalizirano anksiozno motnjo je značilna stalna, kronična zaskrbljenost, tesnobnost, živčnost in napetost. Gre za splošen občutek strahu in nelagodja, ki zaobjema vsa področja vašega življenja. Četudi vaša zaskrbljenost zadeva popolnoma enake stvari, ki skrbijo tudi druge ljudi, je za generalizirano anksioznost značilno, da vaše skrbi preraščajo na višjo raven. Nanašam se na skrbi, ki so povezane z vašim zdravjem, družino, zaposlitvijo, finančnim preživetjem,… Gre za strah pred tem, da se vam bo zgodila kakšna nesreča ali kaj hudega. S katerokoli situacijo ste soočeni, vedno pomislite na najslabše in v mislih snujete najslabše možne izide.

generalizirana anksiozna motnja

Slika 2: Generalizirano anksiozno motnjo, kako z njo živeti in jo odpraviti,
podrobneje razlagam na VlastaKuster.si.   

Bojazen ni povezana z nekim konkretnim razlogom, tudi vzrok in sprožilec generalizirane anksiozne motnje nista točno jasna. Kljub temu, da se zavedate, da vaša bojazen in zaskrbljenost nista smiselni in utemeljeni, se skrbi ne morete znebiti.

Generalizirana anksiozna motnja je zelo naporna. Pobere ogromno življenjske energije in vas lahko popolnoma izčrpa. Ker gre za stalno napetost, se praktično nikoli ne morete sprostiti in umiriti svojih misli, zato povzroča tudi težave z nespečnostjo (Vir 1 – Generalized Anxiety Disorder – HelpGuide).

Pogosti simptomi pri generalizirani anksiozni motnji so: povečan srčni utrip, težko dihanje, težave s koncentracijo, glavobol, razdražljivost, občutek nemoči,…

1.2. Socialna anksioznost

Socialno anksioznost lahko na prvi pogled razumemo kot sramežljivost, vendar je veliko, več kot le to. Za socialno anksiozno motnjo je značilen močan, pretiran in nerazumen strah pred ljudmi in nekaterimi socialnimi situacijami.

Morda vas je strah nastopanja pred publiko, morda imate težave že pri osnovnih družbenih interakcijah, ne počutite se lagodno, ko ste izpostavljeni v središče pozornosti, strah vas je spoznavanja novih ljudi,… Strah vas je vseh situacij, v katerih čutite, da bi vas drugi lahko opazovali, ocenjevali, obsojali, vas imeli možnost osramotiti ali ponižati.

socialna anksioznost

Slika 3: Socialna anksioznost se izrazi v družbenih situacijah, v katerih čutite,
da vas drugi ocenjujejo, zato se jim raje izognete.

Strah vas je tega, da si bodo drugi o vas ustvarili slabo mnenje, da vas bodo ocenili za šibke ali neumne.

Vse to so situacije, ki v vas povzročajo močan čustven stres. Čustveno stisko povzroča že sama misel na potencialne prihajajoče situacije srečevanj in druženja z drugimi ljudmi.

Posledično se lahko začnete umikati in izogibati družbenih situacij. Izogibanjem družbenim situacijam pa lahko pomeni, da ne boste imeli zadostni priložnosti, ki bi omogočale razvoj vaših socialnih veščin, zaradi česar vam bo v naslednji družbeni interakciji, še bolj nelagodno. Socialna anksioznost še dodatno vpliva na vašo slabo samopodobo, ki jo že tako gojite do sebe.

Fizični znaki in simptomi, ki so značilni pri socialni anksioznosti so: povečan srčni utrip, znojenje, zardevanje, omotica, tresenje, suha usta, težave s prebavo,… Lahko pride celo do paničnega napada.

1.3. Panična motnja

Za panično motnjo so značilni ponavljajoči se panični napadi. O panični motnji govorimo, če ste doživeli dva ali več panična napada v kratkem časovnem obdobju. Panični napad je zelo težka in grozljiva izkušnja močnega strahu in groze. Nastane lahko kot posledica različnih situacij, sproži pa se lahko tudi brez nekega očitnega zunanjega sprožilca. Nastopi popolnoma nepričakovano in iznenada. Vzrok nastanka paničnega napada in razvoj panične motnje gre po navadi iskati v preobilici nakopičenega stresa, s katerim je zasičeno človeško telo in um. Ko je vsega preveč, telo svojo stisko izrazi s paničnim napadom.

Za panični napad so značilni naslednji simptomi: povišan utrip srca, močna bolečina in tiščanje v prsih, občutek pomanjkanja zraka, vrtoglavica,…

Posameznik doživlja občutek, kot da izgublja stik z realnostjo. Navdaja ga občutek, da bo izgubil kontrolo nad samim seboj, da se mu bo zmešalo, obhaja pa ga tudi močan strah pred tem, da bo umrl. Panični napad doseže vrh v nekaj minutah, nato pa popusti. Stanje v telesu se umiri in normalizira. Čeprav panični napadi niso nevarni, veste, v kolikor ste ga že doživeli, da je v vas pustil močan strah. Strah pred tem, da se bo panični napad ponovil (četudi ne trpite za panično motnjo), je zelo močan. Morda se se vam zdi nemogoče, da se ta strah da odpraviti, vendar se ga da.

panična motnja

Slika 4: Panična motnja oziroma ponavljanje paničnih napadov, v posamezniku pusti močan strah. Kako ga odpraviti, podrobneje razlagam na panična motnja na VlastaKuster.si.

1.4. Agorafobija

Agorafobija pomeni strah pred odprtimi prostori. Če trpite za agorafobijo, vas je strah, da bi se znašli v situacijah, iz katerih bi težko pobegnili ali v katerih ne bi imeli na voljo pomoči, če bi šlo kaj narobe. Agorafobija je vrsta anksiozne motnje, pri kateri lahko posameznikov strah pred kraji ali situacijami, izzove panični napad, saj se v njih počuti ujetega, nemočnega ali v zadregi.

Agorafobijo sprožajo naslednje situacije:

  • uporaba javnega prevoza (avtobus, vlak, letalo,…)
  • nahajanje na odprtem prostoru (parki ali mostovi,…)
  • nahajanje v zaprtih prostorih (trgovina, dvigalo, kino,…)
  • gneča ali čakanje v vrsti
  • biti izven doma,…

V stresni situaciji oseba z agorafobijo običajno doživi simptome napada panike, kot so: hiter srčni utrip, hitro dihanje, občutek dušenja, potenje, mravljinčenje, tiščanje v prsih,…

Zaradi visoke stopnje anksioznosti, se ljudje z agorafobijo skušajo izogniti vsem situacijam, dejavnostim in krajem, ki sprožajo misel na panični napad oziroma iz katerih bi se v primeru paničnega napada, težje odstranili.

Če trpite za agorafobijo, ni nujno, da doživite napad panike. Obhaja vas lahko tudi strah pred boleznijo, kriminalom, terorizmom ali udeleženostjo v nesreči, skratka gre za vrsto neprijetnih situacij, v katerih imate občutek, da ni lahkega izhoda na varno.

1.5. Fobije

Gre za specifične fobije, ki v vas vzbujajo ponavljajoč se, neosnovan strah pred določenim predmetom, situacijo, okoliščino, dejavnostjo, živaljo,… Strah, ki je pretiran in nesorazmeren z resnično nevarnostjo. Nanašam se na primer na strah pred temo, samoto, nevihtami, višino, na strah pred letenjem, vožnjo z avtom, na strah pred zobozdravnikom, nosečnostjo, porodom, na strah pred boleznijo, krvjo, na strah pred, psi, kačami, pajki,… Gre za strahove, ki se jih ne morete znebiti, fobije, ki vas spremljajo v vsakdanjem življenju, fobije, zaradi katerih prilagajate svoje početje in se jim na vsak način skušate izogniti.

fobija

Slika 5: Neka specifična oblika fobije v vas povzroča pretiran strah pred pretečo nevarnostjo in tako kvari kvaliteto vašega življenja. O fobiji najdete veliko koristnega na VlastaKuster fobija.

Izogibanje določenim strahovom morda niti ne vpliva tako močno na kvaliteto vašega življenja (npr. zaradi strahu pred višino ne zahajate v visokogorje), strah pred letenjem (v kolikor gre na primer za potovanja iz službene dolžnosti), pa že lahko predstavlja oviro oziroma težavo. Nekateri ljudje čutijo anksioznost že ob sami misli, da bi se morali soočiti z neko fobijo. Vedeti pa morate, da ima vsak posamezni strah svoj vzrok nastanka, ki ga je možno predelati in fobijo tudi ustrezno odpraviti, da ne bo imela več vpliva na vaše življenje.    

1.6. Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Posttravmatska stresna motnja je močan anksiozni odziv, ki nastane zaradi doživetega travmatičnega dogodka ali situacije. Nastane po tem, ko je posameznik doživel, videl ali izvedel za neko dogajanje, ob katerem je občuti močan strah, grozo in občutke popolne nemoči. Lahko je doživel tudi močan šok.

V mislih imam predvsem dogodke in situacije, kot so:

  • hude nesreče (avtomobilske, letalske,…)
  • vojne
  • naravne nesreče (potres, poplave,…)
  • nasilje
  • ustrahovanje
  • posilstvo
  • zlorabe,…

Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vsakem človeku, njeni simptomi pa so izrazitejši, če smo nekaj hudega izkusili na svoji koži, kot če smo nekaj težkega le opazovali, čeprav lahko nastopi tudi v tem primeru.

Nastanek posttravmatske stresne motnje je tesno povezan s tem, kako naša psiha predeluje travmatične dogodke, zato je poleg intenzivnega telesnega in čustvenega odziva, zanjo značilno tudi izogibanje in umikanje pred katerokoli stvarjo, situacijo ali osebo, ki posameznika spomni na doživeto grozoto. Posttravmatska stresna motnja ne nastane takoj po doživeti travmi. Njeni znaki se začnejo kazati po kakšnem tednu ali mesecu dni, v nekaterih primerih tudi po več mesecih ali celo letih.

posttravmatska stresna motnja

Slika 6: Posttravmatska stresna motnja nastane nekaj časa po doživetem travmatičnem dogodku.
O posttravmatskem stresu pišem na VlastaKuster.

1.7. Obsesivno – kompulzivna motnja (OKM)

Obsesivno-kompulzivna motnja (OCD) je kronična in dolgotrajna motnja, za katero je značilno, da ima oseba, ki trpi zaradi nje, neobvladljive, vztrajne, ponavljajoče se misli (obsesije: misli o nasilnih dejanjih, strah pred tem, da je doma pustila odklenjena vrata, prižgane luči,…), ki izhajajo iz človeka samega in nad katerimi nima nadzora. Ker svojih misli nikakor ne more umiriti in ker misli ne odidejo, v njem nastane močan občutek tesnobnosti.

Poleg tega, obsesivno-kompulzivna motnja zaobjema tudi takšno vedenje (kompulzivno: nenehno preverjanje, če je vse v redu, če so luči ugasnjene, stalno umivanje ali razkuževanje rok,… ), da določena dejanja posameznik ponavlja vedno znova. S takšnim početjem skuša lajšati tesnobo, ki jo izvablja obsesija. Posameznik mora dejanja  ponavljati točno po določenem vrstnem redu, saj se v nasprotnem primeru tesnoba lahko le še poveča.

V primeru obsesivno-kompulzivne motnje gre torej za pretirane in moteče razsežnosti (ekstremno posvečanje čistoči, organizaciji, preverjanju,…), ki negativno vplivajo na vsakdanje življenje. Čeprav se posamezniki zavedajo, da gre za nerazumne misli in dejanja, jih ne morejo prekiniti in opustiti, saj zmanjšujejo občutek tesnobe, ki ga čutijo.

2. Vzroki za nastanek anksioznih motenj

Vzroki za nastanek posamezne anksiozne motnje so tesno povezani z doživljanjem ponavljajočih se stresnih situacij v vaši preteklosti. Na tej točki želim dati poseben poudarek najzgodnejšemu obdobju vašega življenja, v katerem vemo, da se razvija naša podzavest.

Ponavljajoči se stresni dogodki (ustrahovanje, nasilje, konflikti,…) ali pa morda samo nek specifičen boleč ali več bolečih dogodkov (ločitev staršev, smrt ljubljene osebe, finančni zlom vaših staršev, bolezen v družini, nesreča,…), so povzročitelji nešteto negativnih čustev (strah, obup, žalost,…) in občutkov (zaskrbljenost, brezizhodnost, nemoč,…), ki v energijskem sistemu telesa povzročijo motnjo in blokado.

Vsemu temu moram dodati še drugo komponento, in sicer: v vseh teh stresnih dogodkih in situacijah, se oblikujejo vaši podzavestni vzorci in prepričanja (nisem dovolj dober, drugi so boljši od mene, nisem sposoben, ne bomo mogli preživeti, vsega me je strah,… ).

Podzavestni vzorci in prepričanja pa oblikujejo in definirajo vašo samopodobo, doživljanje samega sebe, doživljanje okolice in družbe, ter tako pomembno vplivajo na vaše funkcioniranje, obnašanje, odzivanje in reševanje težav tako v vašem zasebnem življenju in profesionalnem življenju, pogojujejo pa tudi vaše soočanje in sposobnost uživanja, ko gre za aktivnosti vašega prostega časa,…    

Rdeča nit priloženega videa je, da ni pomembno, kaj se je v resnici zgodilo, pomembno pa je, kako je to vplivalo na vas. Svoje življenjske zgodbe iz preteklosti ne morete spremeniti, lahko pa s tapkanjem spremenite zapise, ki so nastali tekom vašega življenja. In tako lahko začnete spreminjati tudi vaše življenje v sedanjosti. Priporočam, da si ga ogledate…

Vzroki za nastanek anksioznih motenj so do določene mere pogojene tudi z dednostjo in kemičnim neravnovesjem v možganih (neravnovesjem hormona serotonina).

3. Pogostost anksiozne motnje

Anksiozne motnje so v sodobnem svetu zelo pogoste, zanimivo pa je, da so k razvoju skoraj vseh anksioznih motenj bolj nagnjene ženske.

Pogostost anksioznih motenj je naslednja:

  • za generalizirano anksiozno motnjo trpi okoli 8% ljudi, ženske pa so za njen razvoj in nastanek dvakrat dovzetnejše od moških;
  • zaradi socialne anksiozne motnje trpi dvakrat več žensk kot moških, prisotna pa je med 5% in 13% prebivalstva;
  • panična motnja nastane pri 2% moških in pri 3% ženske populacije;
  • z agorafobijo živi od 0,6% do 6% ljudi. Nastane pri približno 1/3 ljudeh, ki trpijo tudi za panično motnjo. Tudi v tem primeru se ta anksiozna motnja pogosteje razvije pri ženskah, in sicer dvakrat do trikrat pogosteje, kot pri moškemu spolu;  
  • ko govorimo o specifičnih fobijah, raziskave kažejo, da so le-te ene izmed najpogostejših anksioznih motenj, in sicer so prisotne pri od 5 do 15% populacije. Ženske so dvakrat bolj podvržene nastanku specifičnih fobij, kot moški;
  • posttravmatska stresna motnja se razvije med 5 do 10% prebivalstva, ozirajoč se na spol, so ženske enkrat bolj dovzetne za njen nastanek;
  • edino obsesivno-kompulzivna motnja je enako pogosta pri obeh spolih, razvije pa se pri do 3% ljudi.  

Anksiozne motnje spadajo v skupino duševnih motenj. Zanimiv je podatek iz leta 2016, ki razkriva, da je v Evropski uniji v letu 2016 zaradi anksioznih motenj trpelo okoli 25 milijonov ljudi.

duševne motnje anksiozne motnje
Vir originalne slike: Promoting mental health in Europe – OECDiLibrary

Slika 7: Zgornja slika v procentih prikazuje, koliko ljudi je v letu 2016 v EU trpelo za anksioznimi motnjami. Več o ostalih duševnih motnjah, pa najdete na VlastaKuster.

4. Prepoznavanje anksiozne motnje

Anksiozno motnjo najlažje prepoznamo po simptomu tesnobnosti. Posamezno anksiozno motnjo lahko prepoznamo po njenih najizrazitejših in najpogostejših simptomih, ki so pri anksioznih motnjah sicer zelo podobni oziroma enaki.

  • Zelo pogosti telesni simptomi anksioznih motenj so:

povečan utrip srca, stiskanje ali tiščanje v prsih, težko dihanje, občutek dušenja, vrtoglavica, slabost, glavobol, omotica, potenje, bolečine v želodcu, stalna telesna napetost,…

  • Najpogostejši duševni simptomi anksioznih motenj so:

napetost, razdražljivost, nemir, tesnobnost, zaskrbljenost, živčnost, motena koncentracija, občutek ogroženosti, občutek nemoči,…

Anksiozne motnje lahko prepoznamo po značilnem obnašanju, in sicer se posameznik določenim dogodkom in situacijam, ki v njem sprožajo strah in nelagodje, raje izogne ali pa se čimprej umakne. Stres pri posamezni anksiozni motnji povzroči, da se le-ta še bolj ojača in občuti, še bolj postane izrazita in moteča.

  • Generalizirana anksiozna motnja se pogosto pojavlja skupaj s panično motnjo in depresijo;
  • skoraj polovica ljudi, ki trpi za panično motnjo, ima težave tudi z agorafobijo in depresivnimi motnjami;
depresija

Slika 8: Depresija se pogosto pojavlja tudi v kombinaciji z nekaterimi anksioznimi motnjami.

  • velik odstotek ljudi, ki trpi a socialno anksioznostjo, trpi prav tako zaradi depresije;
  • podobne simptome, kot jih opažamo pri socialni anksioznosti, je zaznati še pri agorafobiji in panični motnji;
  • med seboj je težje razlikovati generalizirano anksiozno motnjo in agorafobijo, čeprav pri prvi zaznavamo stalno zaskrbljenost v vseh okoliščinah, pri agorafobiji, pa tesnoba v objemu varnega doma, popusti;
  • posttravmatsko stresno motnjo je moč prepoznati kot posledico travmatičnega dogodka.

5. Odpravljanje anksiozne motnje

Odpravljanje anksiozne motnje prinese pozitivne, uspešne in predvsem trajne rezultate, če se skoncentriramo na odpravljanje vzrokov, zaradi katerih je anksiozna motnja sploh nastala. V kolikor se osredotočimo zgolj na blaženje simptomov, trajnih učinkov ne moremo doseči.

Anksiozne motnje vam pomagam trajno odpraviti s pomočjo EFT terapije, pri kateri je pozornost usmerjena na posameznika, torej na vas, ki trpite bodisi zaradi socialne anksioznosti, generalizirane anksiozne motnje ali katere druge anksiozne motnje.

V procesu EFT terapije nas bo zanimalo, kaj ste v svoji preteklosti doživeli ali kakšnim stresnim ponavljajočim dogodkom ste bili izpostavljeni, da se je v vas razvila določena anksiozna motnja. S pomočjo tapkanja vam pomagam, da vse, kar je v vas negativnega podoživite, predelate, takoj zatem, pa bolečino izpustite, kar pripomore k temu, da anksiozna motnja začne izzvenevati.

Blagodejna EFT terapija poseže globoko v vaše podzavestne zapise in jih preoblikuje, kar pomeni, da se vaša samopodoba začne ponovno graditi in sicer tokrat na zdravih, močnih in trdnih temeljih. Razliko v počutju in predvsem pri tem, da bosta zaskrbljenost in bojazen počasi začela izpodrivati sproščenost in umirjenost, boste občutili že po nekaj obiskih, trije meseci pa zadoščajo, da EFT terapija anksiozno motnjo za vedno odpravi.   

6. Kako živeti z anksizno motnjo

Življenje z anksiozno motnjo ni enostavno, saj anksioznost v vas povzroča neizmerno trpljenje. Življenje v nenehni napetosti, prestrašenosti, bojazni, zaskrbljenosti je izjemno naporno. Pobere vam ogromno moči in energije. Anksiozna motnja vas zelo izčrpa.

Glede nato, da je anksioznost čustveno stanje, ki je usmerjeno v prihodnost, se lahko zgodi, da velikokrat trpite zaradi nečesa (dogodka, situacije, osebe,…), kar se sploh nikoli ne bo zgodilo.

Svetujem vam, da ne odlašate, pač pa čimprej poiščete pomoč. Mnogi ljudje si skušajo pomagati sami, zato iščejo razne rešitve, ki bi jim čustveno trpljenje vsaj malo ublažilo. Samopomoč pri anksioznosti je varna in dobrodošla vedno, ko želite v stanju zaskrbljenosti zmanjšati jakost bodisi negativnih čustev ali telesnih in duševnih simptomov anksiozne motnje.

samopomoč pri anksioznosti

Slika 9: Ustrezna samopomoč pri anksioznosti, vam pomaga blažiti simptome
posamezne anksiozne motnje.

Jakost vsega tega negativnega vam pomaga zmanjšati EFT tehnika, ki prinaša močno čustveno osvoboditev in občutno olajšanje. Ker pa EFT tehnika ne odpravi anksioznosti oziroma določene anksiozne motnje in ker nihče ne želi in v določeni točki niti ne more več živeti na tak način, da njegovo življenje usmerjajo in omejujejo strahovi, vam svetujem, da agonijo trpljenja prekinete čimprej in si pomagate z EFT terapijo.

Spregovorite o svojih težavah, ne sramujete se jih.

Razbremenite svoje telo in duha in zaživite normalno, sproščeno življenje, v katerem boste sposobni normalnega delovanja, razvijanja medsebojnih odnosov in kreiranja lastnega življenja.      

Vlasta Kuster je specialistka EFT in magistrica temeljnih medicinskih znanosti. S pomočjo EFT terapije ljudem pomaga, da se v treh mesecih trajno rešijo anksioznosti, tesnobe, depresije in paničnih napadov. 

Viri in dodatne informacije na temo “Anksiozna motnja”

1 – Generalized Anxiety Disorder – HelpGuide
2 – Vir slike: Promoting mental health in Europe – OECDiLibrary

Prispevek: Anksiozna motnja – Vrste, vzroki, kako jo prepoznati in odpraviti?