Socialna anksioznost je čustveno stanje strahu in bojazni, ki se odraža v socialnih stikih. Ljudje, ki trpijo za to vrsto anksioznosti, se bojijo vseh okoliščin, v katerih bi se jim bilo treba kakorkoli izpostaviti pred manjšo ali večjo skupino ljudi. Velik čustven stres jim predstavljajo vse socialne interakcije in situacije, v katerih imajo občutek, da jih bodo ljudje opazovali, ocenjevali, obsojali, v katerih bi se lahko osramotili, ponižali ali osmešili. Bojijo se, da bodo naredili napako ali da si bodo drugi ljudje o njih ustvarili slabo mnenje.
Slika 1: Socialna anksioznost je ena izmed anksioznih motenj, ki povzroča velike težave v socialnih stikih in socialnih situacijah. Kaj je anksiozna motnja in kako se z njo soočiti, najdete na VlastaKuster.
S socialno anksioznostjo, zaradi katere morda trpite tudi vi, veste, da je zelo težko živeti. Omejuje normalen potek življenja in ovira sproščeno udejstvovanje v vseh družbenih sferah – tako v šoli, na delovnem mestu, kot tudi na srečanjih zasebnega značaja.
Zakaj ne bi enkrat za vselej odpravili socialne anksioznosti in:
- odstranili vso čustveno trpljenje in nelagodje
- razbremenili svoje telo in duha ter sproščeno zadihali
- preoblikovali notranje vzorce, ki zavirajo, da bi pred drugimi ljudmi zasijala vaša osebnost
- se s sproščenostjo začeli srečevati z drugimi ljudmi
- začeli uživati v družabnih dogodkih?
Preberite spodnja poglavja, v katerih govorim o…
Poglavja
1. Zakaj nastane socialna anksioznost?
V preteklih letih so strokovnjaki skušali najti vzroke, ki vodijo k razvoju socialne anksiozne motnje. Menijo, da je bila oseba, ki trpi za socialno anksiozno motnjo, izpostavljena ali pa je nanjo vplivala kombinacija dejavnikov, ki jih opisujem v nadaljevanju članka. Poudarjajo tudi, da ni nujno, da so vsi dejavniki relevantni za vsakega posameznika.
1.1. Prvi dejavnik za nastanek socialne anksioznosti: naša družina
Je v vaši družini kdo, ki trpi za socialno anksiozno motnjo? Otroci, katerih starši trpijo za socialno anksiozno motnjo, imajo namreč veliko večjo možnost, da se v njih razvije socialna anksioznost. Strokovnjaki domnevajo, da je z motnjo povezana zmerna genetska komponenta.
1.2. Drugi dejavnik za nastanek socialne anksioznosti: naš temperament
Eden od dejavnikov, ki vpliva na vašo reakcijo ob specifičnem dražljaju, je prav vaš temperament. Ljudje, ki so kot otroci kazali stabilen temperament vedenjskih inhibicij, so bolj nagnjeni k temu, da se v njih razvije socialna anksiozna motnja.
V neki študiji so opazovali vedenje majhnega otroka, ki se je skupaj s svojo mamo nahajal v nekem prostoru. Mama ga je za nekaj trenutkov pustila samega in se nato kmalu vrnila nazaj v prostor. Raziskovalci so bili osredotočeni na tako imenovani “stil navezanosti” otroka, ki ima pomembno vlogo pri razvoju socialne anksioznosti. Otrok, pri katerem je bilo zaznati t.i. varno navezan stil, je medtem, ko je bil ločen od mame, izražal stisko, vendar se je pomiril takoj, ko se je vrnila nazaj v prostor.
Varen stil navezanosti kaže približno 60 odstotkov ljudi, preostali pa imajo enega od preostalih treh vrst nesigurnih stilov navezanosti:
- preokupiran (ambivalenten) stil navezanosti
- izogibajoč stil navezanosti in
- neorganiziran stil navezanosti.
Otroci, ki kažejo preokupiran (ambivalenten) stil navezanosti, imajo večje možnosti za razvoj socialne anksiozne motnje.
Na nastanek socialne anksioznosti vpliva tudi starševski stil, ki je preveč:
- nadzorovalen
- zaščitniški
- brezčuten
- čustveno oddaljen in
- zavračevalni.
Starši otrok, ki sami trpijo za socialno anksiozno motnjo, lahko v svoji vzgoji delajo sledeče “napake”:
- socialno izolirajo svoje otroke
- precenjujejo in poudarjajo mnenja drugih ljudi
- kot disciplinski postopek uporabljajo vzbujanje občutka sramu (Vir 1 – Social Anxiety Symptoms – NCBI).
1.3. Tretji dejavnik za nastanek socialne anksioznosti: negativne izkušnje iz preteklosti
Na nastanek socialne anksioznosti vplivajo pretekli boleči dogodki in izkušnje povezane z ljudmi, ki so imeli na osebo, ki se bori s socialno anksioznostjo, zelo negativen vpliv. To je bil lahko prestrog starš, ki otroku ni dajal dovolj ljubezni in podpore. Morda je bil deležen le kritike, žalitev in kričanja,… Nastalo je ogromno negativnih čustev in občutkov.
Slika 2: Pretekli boleči dogodki so tisti, zaradi katerih je v vas ostalo veliko negativnih čustev in občutij. Boleči dogodki so vplivali tudi na nastanek vaše socialne anksioznosti.
Slika je iz knjige Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.
Veliko ljudi, ki trpi zaradi socialne anksiozne motnje, se spominja “nekega” preteklega dogodka, ki je dejansko povzročil začetek njihove socialne anksoznosti ali pa je prispeval k njenemu poslabšanju. Kot primer lahko navedem: težave z glasnim branjem pred razredom, zaradi smejanja sošolcev ali zaradi negativnega odnosa vzgojiteljev ali učiteljev.
Socialna anksioznost se razvije zaradi različnih negativnih življenjskih izkušenj, travm in stresorjev, katerim ste bili podvrženi že kot otroci:
- spolna zloraba
- ločitev staršev
- družinski konflikti
- večkratne selitve v otroštvu
- bolezen ali
- psihopatologija pri starših.
Socialni strahovi se pri otroku razvijejo, ko na primer opazuje starša (ki morda tudi trpi za socialno anksioznostjo) med neko slabo izkušnjo družabnega dogodka. Otrok se nauči boječega načina odnosa, saj opazi zaskrbljenost starša pri interakciji z drugo osebo. Njegovo verbalno in neverbalno izražanje mu sporoča, da se družabnim situacijam raje izogiba, saj se v njih očitno ne počuti dobro.
Morda kot otrok ali najstnik:
- niste bili deležni občutka varnosti v medsebojnih odnosih ali pa
- niste odraščali v vzpodbudnem okolju, v katerem bi se naučili, kako delovati in postajati spretni v medsebojnih stikih, komuniciranju in funkcioniranju pred in med drugimi ljudmi.
2. Kaj sproža socialno anksioznost?
Socialno anksioznost v osebi najpogosteje sproža:
- izpostavljenost v središču pozornosti
- nastopanje pred publiko (govorjenje ali petje)
- pogovarjanje z ljudmi, ki predstavljajo avtoriteto
- navezovanje stikov in pogovarjanje z nepoznanimi ljudmi
- začetek ali nadaljevanje pogovora
- trenutki, v katerih ne najde teme pogovora
- izražanje lastnega mnenja ali nestrinjanja
- situacije, v katerih ima občutek, da jo drugi ocenjujejo, kritizirajo, zbadajo in obsojajo
- situacije, v katerih ima občutek, da jo drugi ljudje ali pa nadrejena oseba stalno opazuje
- situacije, v katerih čuti, da bi se lahko osramotila in osmešila
Slika 3: Kdor trpi zaradi socialne anksioznosti, se boji in izogiba okoliščin, v katerih čuti, da bi se lahko osramoti. Če ste taki tudi vi in še ne veste, kako si pomagati, preberite kaj je EFT tapkanje.
- situacije, v katerih pa čeprav samo za kratek čas, ostane brez navzočnosti osebe, s katero se je udeležila nekega srečanja ali druženja
- gledanje v oči
- prihod v prostor, ko že vsi navzoči sedijo
- telefonski pogovor pred drugimi ljudmi ali klicanje nepoznane osebe
- prehranjevanje v družbi ljudi in v javnih prostorih
Vse to so le nekatere izmed situacij, ki posameznika izpostavijo velikemu čustvenemu stresu in nelagodju.
2.1. Socialna anksioznost in socialne veščine
Čeprav za socialno anksiozno motnjo trpi veliko ljudi in imajo kljub temu dobro razvite socialne veščine, motnjo tesno povezujemo s slabšim socialnim udejstvovanjem.
Ustvari se krog, ki zaradi slabšega socialnega udejstvovanja vodi do negativnih družbenih izkušenj, kar izvabi še večjo anksioznost, to pa povzroči izogibanje socialnim situacijam, zaradi česar anksiozni ljudje ne morejo razviti boljših socialnih veščin. Ker jih ne izboljšajo, ne udejanjajo ali uporabljajo, se krog ponavlja in nikoli ne konča.
Za ljudi, ki trpijo za socialno anksiozno motnjo, je običajno značilno tudi to, da imajo tako imenovane “napake v razmišljanju”. Tovrstni ljudje se žal ne osredotočajo na pozitivne stvari, zato bodo dvoumne družbene situacije doživeli negativno. Pričakovali bodo negativne socialne rezultate še predno se resnično zgodijo in ne bodo cenili lastnega družbenega udejstvovanja, saj so prepričani, da so bili najslabši.
3. Katere simptome socialne anksioznosti poznamo?
Poznamo telesne, kognitivne in vedenjske simptome socialne anksioznosti.
3.1. Telesni simptomi socialne anksioznosti
Najpogostejši simptomi so:
- zardevanje
- prekomerno potenje
- tresenje in drgetanje
- bolečine in tiščanje v prsih
- povečan srčni utrip
- tresoč glas ali hiter ter spotikajoč se govor
- miselna blokada, ki oteži razmišljanje ali absorbcijo informacij
- cmok v grlu in suha usta
- občutek omedlevice
- glavobol
- napetost mišic v obrazu in vratu
- slabost in vrtoglavica
- krči ali bolečine v trebuhu
- mravljinci po telesu
- dezorientacija.
Telesni simptomi so lahko zelo naporni in močno vplivajo na delovanje posameznika. Stopnjujejo namreč strah pred neodobravanjem. Postanejo lahko nadaljnje žarišče strahu ter tako ustvarijo začaran krog: ljudi z motnjami socialne anksioznosti že v naprej skrbi, da bodo v dani situaciji te ali nekatere od teh simptomov zares izkusili, zaradi česar se poveča možnost, da se simptomi dejansko razvijejo. Pri nekaterih ljudeh so lahko telesni simptomi tako intenzivni, da privedejo do pravega paničnega napada.
Slika 4: Telesni simptomi, ki so značilni pri socialni anksioznosti, se lahko stopnjujejo nastanka napada panike. Nasvet, kako si pomagati pri paničnem napadu, najdete na www.vlastakuster.si.
3.2. Kognitivni simptomi socialne anksioznosti
Socialna anksioznost zaobjema tudi simptome, ki spadajo v kognitivno sfero – naša misel. Med najpogostejšimi mislimi so negativne misli in negotovost, ki se nanaša na družbene situacije. Če ne vlagate truda v delo na področju miselnih vzorcev, lahko to sčasoma močno vpliva na vašo samozavest. Za katere miselne vzorce gre? Najpogostejša prepričanja ljudi, ki trpijo za socialno anksioznostjo, so povezana z negativnim ocenjevanjem in vrednotenjem samega sebe v vseh družbenih situacijah.
Najpogostejše misli so:
- vsi drugi so boljši od mene
- kaj, če bo to, kar bom rekel, izpadlo neumno
- vsi bodo videli, da me je strah in da se mi trese glas
- zdaj sem na vrsti. Kaj naj rečem? Kaj če se zmotim?
Če njihov nastop v družbenih situacijah ni brezhiben, ljudi s tovrstno motnjo skrbi, da jih bodo poslušalci in gledalci ocenili za šibke, manjvredne, nesposobne in neinteligentne ljudi ter da si ne zaslužijo biti spoštovani.
Misli jim tečejo tako hitro, da nad njimi lahko izgubijo nadzor ter posledično ne slišijo, kaj govorijo drugi. Znajdejo se v spirali, v kateri se stopnjuje tesnoba, ki krepi fizične simptome. Menijo, da bi bilo bolje, da jih v tisti situaciji sploh ne bi bilo. Ponovno pride do začaranega kroga.
3.3. Vedenjski simptomi socialne anksioznosti
Ljudje, ki trpijo za socialno anksioznostjo, se običajno odločajo na podlagi svojega strahu in se skušajo izogniti določenim situacijam, kar pa vodi k zelo “revnemu” in nekvalitetnemu življenju. Po navadi imajo takšni ljudje zelo malo prijateljev, niso v intimni zvezi, lahko se zgodi, da celo pustijo služno ali šolo. Socialna anksioznost lahko privede do popolne socialne izolacije.
4. Kako premagati socialno anksioznost korak za korakom?
Socialno anksioznost premagajte z naslednjimi koraki:
4.1. Prvi korak, kako premagati socialno anksioznost
Vedeti morate, da se vsak posamezni način odziva na strah in na uravnavanje stresa razvije v najzgodnejšem obdobju človekovega življenja, zato so prve izkušnje in vzorci, ki ste se jih priučili v otroštvu smerokaz, kako se odzivati na vse nadaljnje stresne situacije. Zato je zelo pomembno, da se zavedate, da so imeli na vas in na razvoj vaše socialne anksioznosti velik vpliv specifični dogodki ali situacije, ki so vas bodisi prizadeli, razžalostili, ponižali ali kakorkoli zaznamovali. Vabim vas k ogledu spodnjega videa.
Močnejša, kot je vaša čustvena bolečina, močneje se je zapisala v vas in močneje vas spremlja še danes. Če si želite velike osebne preobrazbe, se je potrebno bolečine in neprijetnih dogodkov dotakniti in bolečino s tapkanjem očistiti iz telesa.
4.2. Drugi korak, kako premagati socialno anksioznost
Sestavite seznam vseh bolečih dogodkov, za katere veste, da so imeli vpliv na nastanek vaše socialne anksioznosti. Morda je na razvoj vaše socialne anksioznosti vplivalo kričanje vzgojiteljice, ko ste obiskovali vrtec, morda vas je prizadelo posmehovanje sošolcev, ko ste sodelovali v šolski predstavi. Morda so vas starši na silo izpostavljali pred drugimi ljudmi v želji, da bi kaj povedali, niso pa vedeli, da so tako ustvarili okoliščine, v katerih se niste čutili varne ali niste čutili zadostne njihove podpore, da bi lahko samozavestno kaj povedali. Morda ste bili vedno utišani, ko ste se v strahu oglasili sredi ponavljajočih se prepirov med vašimi starši,…
Na voljo so vam razni postopki za samopomoč pri anksioznosti. S pomočjo tapkanja si lahko pomagate tako, da skušate zmanjšati jakost vsega nelagodja, ki ga čutite v sebi ob tem, ko se spomnite na nek boleč pretekli dogodek. Ob spominu na vsak specifični dogodek, v sebi zagotovo čutite različna negativna čustva in občutja: strah, bojazen, zaskrbljenost, prizadetost, osramočenost, ponižanost,… Korake, po katerih lahko tapkate in zmanjšate jakost posameznega čustva in občutja, natančno opisujem na VlastaKuster.si.
4.3. Tretji korak, kako premagati socialno anksioznost
Socialna anksioznost spada med anksiozne motnje, ki so kompleksnejše narave, zato vam pri tem, da jo v celoti odpravite, najučinkovitejše pomaga EFT terapija. EFT terapija prinaša izjemno uspešne rezultate na področju odpravljanja simptomov in vzrokov socialne anksioznosti.
Slika 5: EFT terapija je pomagala že mnogim ljudem odpraviti socialno anksioznost. Kako točno poteka in koliko časa traja, najdete na EFT terapija na VlastaKuster.si.
Ta terapevtski proces je uspešen zato, ker s tem, ko odpravlja vzroke za nastanek socialne anksioznosti poseže tudi v vašo podzavest in s pomočjo tapkanja preoblikuje vaše podzavestne vzorce, na podlagi katerih delujete v današnjih socialnih interakcijah.
Ker vas podzavest želi zaščititi pred ljudmi, vam pošlje bodisi strah, bodisi zardevanje, bodisi tremo, bodisi katerikoli drugi občutek, samo da bi nas zavarovala pred nevarnostjo. Podzavest vas dobronamerno želi ustaviti, da ne bi trpeli, tako kot ste trpeli v preteklosti. To je temeljni mehanizem, na podlagi katerega deluje socialna anksioznost. EFT terapija s preoblikovanjem podzavestnih vzorcev preoblikuje tudi ta notranji mehanizem in vam pomaga re-programirati vaš čustveni odziv.
Pomaga vam na novo postaviti vašo samopodobo in tako doseči:
- da boste končno začutili, da ste enakovredni drugim
- da se boste med ljudmi počutili varno in samozavestno
- da se boste znali postaviti po robu negativnim ljudem
- da se boste z odprtim in sproščenim srcem udeleževali raznoraznih srečanj in
- da se boste brez slabih občutij udejstvovali v različnih sferah družabnega življenja.
EFT terapija je edina najkrajša in najuspešnejša pot, da socialno anksioznost za vedno odpravite.
Viri in dodatne informacije na temo “Socialna anksioznost”
1 – Social Anxiety Symptoms – NCBI
